Kuhinja

Deset jedi, ki jih morate poskusiti.

Raštan

Raštan je klasika črnogorske kuhinje. Razen običajno pripravljenega s suhim mesom, klobaso ali kastradino ga lahko poskusite tudi v obiki japraka. Majhni listi raštana ali vinske trte, ki so napoljnjeni z zmletim mesom, stanejo u grižljaj, ki se ga boste še dolgo spominjali. Z njim vas bojo ponudili na zabavah in slavah. Odlično grejo ob močnejši pijači ali pa s kislim mlekom. Crnogorsko inačico lahko najdete v vseh krajih dežele, od juga do severa. Raštan je hvaležna rastlina, ki raste na primorju, ali dobro prenaša tudi mrzlo podnebje. Če pozebe, postane mehkejši in okusnejši.

Japraci

Jed iz zelenjave, ki je podobna zelju, je zastopana od juga do severa, priloga od mesa je pa odvisna od kraja, kjer se jed pripravlja. Lahko si izberete raštan s klobasami, ki so napoljnjene s koruzno moko, raštan s suhim mesom, z rebrci, s kastradino, s slanino, s svinjsko kračo. Čeprav je to bolj zimska jed, jo morate poskusiti kadarkoli obiščete Črno Goro. Poiščite restavracijo, ki pripravlja raštan na tradicionalni način- v kotlu, iznad ognjišča. Močno diši, po ukusu je pa podoben brokoliju in brstičnemu ohrovtu. Jed je izredno zdrava, bogata s kalijem, kalcijem, beta karotenom, luteinom, kakor tudi z vitamini C, B1, B2, B9. Zanimivo je, da ima raštan večjo nutricistično vrednost, ko se skuha kot pa surov.

Njeguški pršut

Obiskati Cetinje, a ne poskusiti Njeguški pršut, je enako, kot obiskati Nikšić in ne poskusiti Nikšićko pivo. Oba sta svojevrstna simbola Črne Gore, čeprav ob tej mesni delikatesi gre najboljše grozdno žganje-alkoholna pijača, ki je proizvedena od grozdja. Pršut je sušeno svinjsko meso, njegova aroma in okus pa sta odvisna od podnebja. Skrivnost Njeguškega pršuta je v specifični klimi planine Lovćen, katerega vrhovi parajo nebo iznad Boke Kotorske, kjer se spajajo planinska in mediteranska klima. Ponuja se kot predjed, servira ob priganicah, rumenem siru in z olivami. Lahko ga poskusite povsod po Nacionalnem parku Lovćen. Ugajal vam bo po hoji po stopnicah, ki peljejo do Njegoševega mavzoleja, sprehoda po kraljevski Prestolnici Cetinje, križarjenja po Skadarskem jezeru. Posebno doživetje je poskusiti ga v vasi Njeguši, od koder ima poreklo. Gastronomski doživljaj bo izpopolnila bogata zgodovina tega kraja, obisk rojstne hiše črnogorske kraljevske družine, ali pa veličasten pogled na zaliv Boke.

Bokeljski brodet

S Cetinja se lahko po slavnih serpentinah čez Njeguše, spustite naravnost v Bokokotorski zaliv.

Vožnja ne traja dolgo, ali zaustavljali se boste nekajkrat, kako bi uživali v sijajnem pogledu. Po prihodu v Kotor si naročite porcijo Bokeljskega brodeta. Ta okusna mediteranska ribja jed vas bo poživila, preden se odpravite na ogled enega od desetih najljepših zalivov na svetu. Brodet se pripravlja vzdolž Jadrana, vsaki kraj ima pa svoj recept in zgodbo, ki se skriva izza njega. Izmislili so ga ribiči, da ne bi vrgli stran majhne ribe, ki jih niso mogli prodati na tržnici. Bokeljski brodet je pa znan po tem, da se za njegovo pripravo koristi samo ena vrsta ribe. To je ponavadi gruj, ki ga je polno v zalivu i je najbolj okusen, če je pripravljen ravno na ta način, v belem vinu in zelenjavi z aromatičnimi začimbami. Preverite, zakaj ga imenujejo "brodet nad brodeti".

Peraška torta

Obiskati zaliv in ne poskusiti Peraško torto, ob skodelici kave in pogledu na otok Gospa od Škrpjela, pomeni , da sploh niste bili v Boki. To hrustljavo pecivo, ki je po poreklu iz Perasta, je pravi dragulj bokeljske "kužine". A kakšno je lahko pecivo, ki je nastalo iz čiste ljubezni? Od nekdaj so z njim žene spremjale na pot in pričakovale s poti svoje može pomorščake, pa ima ta slaščica tudi pomen simbola ljubezni in zvestobe. Peraška torta ostane dolgo časa sveža in so jo pomorščaki jedli mesece, kako bi čim več časa uživali v vonju in okusu doma. Hrustljava skorja, okus po zmletih mandeljih, vonj limone in vanilije... Zveni fantastično, kajne?

Prekajeni krap (šaran)

Nacionalni park Skadarsko jezero vas bo navdušil z bogato naravo, kulturno dediščino, ali tudi z iznajdljivostjo v pripravi ribjih specialitet. Največ se lovijo krap, ukljeva in jegulja, domačini jih pa pripravljajo na različne načine. Poskusite krapa s suhimi sljivami, jabolkom in kutino, pečenega na čebuli, sušenega na soncu, prekajenega, mariniranega ali pa na podgorički način. Obvezno poskusite domače vino, po katerem je znan ta kraj. Poiščite tudi pot "Vinska pot", na kateri lahko obiščete majhne družinske vinske kleti, ušišikane v ribiških vaseh na obali Skadarskega jezera. Razen krapa lahko poskusite tukaj tudi druge ribje delikatese, kakršna je jegulja na žaru ali salata iz ukljeve.

Priganice in med

Tradicionalna črnogorska kuhinja nas pogosto spominja na gospodinje, ki so od malo razpoložljivih sestavin nekdaj napravile prave pravcate dobrote. Ena takšnih jedi so kroglice od testa podobne krofom-priganice. Nastale so iz revščine, iz moke in vode, ali so se do današnjega dne obdržale za mizo. Neizogibna podrobnost so za mnoge praznike, kakršen je Božič, a Črnogorke jih pripravljajo vsaj enkrat tedensko za zajtrk ali večerjo. Ta skromna podrobnost črnogorske kuhinje se nudi v vsakem kotičku dežele, z medom, Njeguškim pršutom in Pljevaljskim ali Kolašinskim sirom.

Pljevaljski sir

Plevaljski sir kakor Njeguški pršut se nahajata na listi zaščitenih črnogorskih izdelkov, ki se stoletja proizvajajo na enak način. Svojo kvaliteto dolguje visoki nadmorski višini krotkih pašnikov, neonesnaženem zraku, pa tudi stari in tajni recepturi, ki se prenaša od pokoljenja na pokoljenje. Pripada skupini belih salamurnih sirov, poltrdih ali mehkih, z zorenjem ali brez zorenja. Proizvaja se iz nekuhanega mleka. Ta polnomastni sir s povprečno vsebino masti okoli 25%, se v siraste kadi stavlja cel, brez sekanja na kose. Razen Pljevaljskemu, se ljubitelji sirev ne bojo mogli upreti tudi Njeguškem siru in Kolašinskemu listnatem siru.

Jagnjetina v mleku

Ne želite jagnjetine na svojem krožniku zaradi njenega intenzivnega vonja? Prav gotovo niste poskusili jagnjetino, pripravljeno na durmitorski način. S kuvanjem v mleku izgubi meso specifičen vonj in postane mehko in slastno. Če se temu doda tudi ovčji kajmak, se dobi kombinacija nepozabnega okusa. Ta gastronomski užitek poskusite v predihu od ogledovanja razkošnih lepot Nacionalnega parka Durmitor, pa tudi širom severa Črne Gore. Ljubitelji mesa se ne bojo uprli niti jagnjetini izpod "sača", ki se dolgo pripravlja, kar naredi meso toliko mehko, da se samo odvaja od kosti. Omaka je neverjetno okusna, pa predlagamo, da naročite tudi domač kruh, ki ga boste pomakali v to omako.

Zabeljeni žganci

Zabeljeni žganci in "cicvara" sta tradicionalni črnogorski jedi, ki se na severu dežele pripravljata za zajtrk, zraven pa skodelica kislega mleka. Toliko kalorični sta, da vam do večerje ne bo potrebno nič razen vode. Zabeljeni žganci se pripravljajo od krompirja, moke, kajmaka in sira po enostavnem receptu, ali jih ni lahko pripraviti, ker je potrebna velika fizična moč za mešanje te zmesi. Zabeljene žgance je treba dobro "stolči". Kruto okolje je vzgojilo močne ljudi, ki so po zaslugi zdrave in močne hrane preživeli na planini. Črna Gora je majhna dežela, ali prepolna kontrastov, ki se kažejo tudi v pripravi in uživanju hrane. Če ne verjamete, naročite zabeljene žgance nekje na obali in začudeno vas bojo pogledali. Niti so jih jedli niti so jih pripravljali.

Ta spletna stran uporablja "piškotke" za boljšo uporabniško izkušnjo. Če želite blokirati piškotke, nastavite svoj brskalnik.